Prešernov Trg
LjubljanaPrešernov trg (priljubljena foto lokacija) je ena najbolj znamenitih lokacij mesta - zelene evropske prestolnice Ljubljana, je središče živahnega dogajanja meščanov in turistov v vseh letnih časih (še posebej v prazničnem decembru), v katerega se steka pet ulic, ki se zlijejo na značilen most ob prehodu v staro mesto.
Biti na Prešernovem trgu pomeni imeti na dosegu roke ali dneva praktično vse: osrednjo tržnico s štirimi Plečnikovimi arkadami, ki jo dopolnjujejo gostinski lokali in kioski z ulično hrano, mestna hiša imenovana tudi Magistrat, staro mestno jedro, vstop na ladjico za prevoz po reki Ljubljanici, Ljubljanski grad-srednjeveška utrdba z vzpenjačo , Zmajski most- most z znamenitimi kipi zmajev, park Tivoli - velik krajinsko urejen mestni park, Katedrala Ljubljana z baročno arhitekturo, Narodni muzej Slovenije, Mestni muzej Ljubljana, Muzej novejše zgodovine Slovenije, Slovenski etnografski muzej, Moderna galerija Ljubljana, Železniški muzej, AKC Metelkova -središče z alternativno glasbo in umetnostjo…
Lokacija Prešernov trg je bila aktualna že v srednjem veku, saj je v obzidano staro mestno jedro tu potekal trgovski promet - pred mestnimi vrati pa je že v 16. stoletju cvetela trgovina.
Leta 1895 Ljubljano zelo zaznamuje velik potres, ki je pogojeval obsežno obnovo. Prešernov trg so na novo obdale znamenite palače: Fischova in Seunigova hiša, stavba Centralne lekarne, trgovina Urbanc, Hauptmannova hiša, Mayerjeva palača, Filipov dvorec in Kresija.
Prešernov trg je poimenovan po največjem slovenskem pesniku Francetu Prešernu (1800-1849). V njegov spomin je bil leta 1905 v središče trga postavljen spomenik,
ki ga iz vseh strani obdaja znamenita arhitekturna dediščina - raznovrstne meščanske palače in Frančiškanska cerkev Marijinega oznanjenja ter edinstvena arhitekturna posebnost Tromostovje, delo slovitega arhitekta Jožeta Plečnika - njegov opus je zaznamoval Ljubljano, Dunaj in Prago, njegova dela pa so sedaj na Unescovem seznamu svetovne kulturne in naravne dediščine.
Osrednji spomenik, ki je delo arhitekta Maksa Fabianija in kiparja Ivana Zajca, prikazuje Prešerna in nad njim razgaljeno muzo pesništva, ki drži v roki lovorovo vejico. Kip Prešerna je obrnjen v smer Wolfove ulice na pročelje hiše s kipom njegove neuslišane ljubezni Primičeve Julije, kateri je posvetil najlepše sonete.
7. kitica Prešernove pesmi Zdravljica je državna himna Republike Slovenije.
